Odgovor:
Stvarna služnost lahko s priposestvovanjem nastane na dva načina in sicer: 1.) če je lastnik gospodujoče stvari (to ste vi) dejansko izvrševal služnost v dobri veri deset let (v tem primeru gre za tako imenovano pravo priposestvovanje), lahko pa tudi, 2.) če je lastnik gospodujoče stvari dejansko izvrševal služnost dvajset let, lastnik služeče stvari pa temu ni nasprotoval (v tem primeru gre za nepravo priposestvovanje).
Stvarne služnosti v nobenem primeru ni mogoče priposestvovati, če je lastnik gospodujoče stvari zlorabljal zaupanje lastnika ali neposrednega posestnika služeče stvari, če je služnost izvrševal s silo ali zvijačo ali če je bila služnost dovoljena do preklica.
Za obstoj služnosti je sicer treba vložiti tožbo na ugotovitev obstoja služnosti, tožnik (priposestvovalec) pa mora dokazati, da ima pravico do služnosti in da je stvar v dejanski oblasti toženca.
Če imate v mislih dobroverno (se pravi pravo) priposestvovanje, naj povem, da je sodna praksa izrekla, da za priposestvovanje služnosti zadošča dejansko izvajanje služnosti v dobri veri (to pomeni v prepričanju, da je služnostna pravica podana celoten čas priposestvovalne dobe).
Nujni pogoj za dobrovernost priposestvovalca torej ni obstoj zakonitega temelja (denimo obstoj pogodbe o služnosti, ki je lahko podlaga za vpis služnosti) oziroma vknjižba služnostne pravice v zemljiško knjigo, ampak zadošča že prepričanje v pravico do služnosti.
V vašem primeru je bila podlaga za to prepričanje dejstvo, da vam je sosed (starejši gospod) že pred časom ustno zagotovil, da imate pravico hoje in parkiranja na njegovi parceli, za kar imate tudi priče, zato menim, da so v vašem primeru podani pogoji za dobroverno priposestvovanje služnosti.
