Le redko se njihova okna ozirajo v daljavo, le tu in tam je kakšno med njimi obdarjeno s teraso ali s koščkom lastnega zelenja. Saj ne, da se brez naštetega ne da kakovostno živeti, a bivanje zunaj mestnega vrveža ima druge prednosti in na koncu se seveda odločimo, katere so za nas pomembnejše. Zakonca Rakovec sta s svojo odločitvijo več kot zadovoljna, zato bi bilo vprašanje, ali bi se vrnila v mesto, povsem odveč. Predstavljamo njuno novo domovanje.

Kaj je zasnovala Katarina Hostar?

Kot pravita, je bilo zanju bistveno, da bo hiša iz naravnih materialov, pasivna in samooskrbna. Za načrtovanje in izvedbo svojega novega doma sta izbrala arhitektko Katarino Hostar, ki je zasnovala že kar nekaj nizkoenergijskih in pasivnih objektov, od katerih jih je dvajset že realiziranih. Izhodišča in želje naročnikov je tako zlahka prevedla v hišo, kakršno sta si želela.

»Želela sva si pritlično hišo, ki žal zaradi faktorja pozidanosti ni bila mogoča. Zato je arhitektka Katarina Hostar zasnovala hišo tako, da je poleg kuhinje, dnevnega bivalnega prostora v pritličju tudi najina spalnica, kopalnica ter savna. Bistveno za naju je bilo, da je hiša iz naravnih materialov, da je pasivna in samooskrbna. Namestili smo dovolj sončnih kolektorjev, s katerimi proizvajamo električno energijo, ki zadostuje za ogrevanje, hlajenje, kuhanje, pa tudi za polnjenje dveh električnih avtomobilov. Želela sva si tudi veliko naravne svetlobe, kar je arhitektka upoštevala in vključila številne steklene površine.«

Zrasla je masivna lesena hiša elegantnih in umirjenih potez, lepa in funkcionalna. Čeprav zemljišče ni omogočalo popolnoma pritlične hiše, je središče bivanja ostalo na trdnih tleh, povezano z zunanjostjo in tako omogoča neposreden stik s trato in zelenjem. Na volumen pritličja je arhitektka postavila nadstropje in mansardo z dvokapno streho. Ta se na južni strani prevesi nad pritličje in zagotavlja pasivno senčenje južnih steklenih površin in pokrit izhod na teraso v podaljšku bivalnega prostora.

Interier iz Arhideje

Ko je hiša zgrajena, sledi seveda notranja oprema. Tu se velikokrat porodi dilema: se tega lotimo sami, ali pa oblikovanje interierja raje prepustimo strokovnjakom? Odgovor se skriva v sodelovanju: »Interier sta načrtovala zakonca iz studia Arhideja, ki sta opravila vrhunsko delo. Najprej sta se podrobno seznanila z našimi željami in hitro pripravila predlog, ki je terjal zgolj nekaj usklajevanj, da je povsem ustrezal najinim pričakovanjem. Precej sta nama tudi olajšala delo in prihranila čas z iskanjem dobaviteljev, saj sta pripravila nabor več, med katerimi sva potem izbrala posamezne kose notranje opreme,« sta povedala zakonca. Arhitektka Irmina Klenovšek iz studia Arhideja o njihovem sodelovanju pravi: »Na samem začetku opremljanja hiše sta nas naročnika povabila v svoj tedanji dom, da začutimo življenjski stil in bivalne navade njihove družine, saj sta želela, da vtis modernega in hkrati prijaznega stanovanja s pridihom elegance prenesemo v oblikovanje notranje opreme njihovega bodočega doma.«

Estetika in funkcionalnost

Ker je specifične materiale, barve, predvsem pa mere, težko najti že narejene, so vse omare, tudi kuhinja, jedilna miza ter klopi, izdelane po meri. Njihovo zasnovo in videz sta narekovala brezčasno, trajnostno oblikovanje in funkcionalnost. »Pozornost smo namenili načrtovanju manjših detajlov, kot so dekorativne police za galerijo spominkov s potovanj, kot tudi načrtovanju večjih elementov opreme, kot je stopnišče, ki vodi v mansardo. Knjižno omaro smo zasnovali tako, da sledi stopniščni rami in celoto oblikovali v estetski in funkcionalen element, ki je dostopen z obeh strani stopnišča.«

Tudi izbira oblikovalskih kosov je potekala v sodelovanju in se lepo ujema s po meri narejenim pohištvom: sedežna garnitura, oblazinjena z žametom kraljevsko modre barve in minimalistični set klubskih mizic v dnevni sobi, barski in jedilniški stoli, in dvoje koprenastih visečih svetil v jedilnici in eleganten samostoječi obešalnik iz masivne orehovine v predsobi.

»Velik poudarek smo namenili načrtovanju svetlobe in izboru naravnih materialov v kombinaciji s paleto nevtralnih tonov. Umetelna keramika v kopalnicah, tla iz orehovega parketa po celi hiši in toplina naravnih masivnih lesenih sten iz CLT-križno lepljenih plošč ter stropnih oblog skupaj z vso ostalo notranjo opremo zaokrožijo celoto in ustvarjajo prijeten ambient.«

Veliko lesenih delov

Ambient, v katerem uživajo tako domači kot gostje: »Želela sva si velik kuhinjski otok, saj je kuhinja srce vsake hiše. In v naši hiši zagotovo je. Poleg tega sva želela veliko jedilno mizo, ne s stoli, temveč z dvema klopcama, ki omogočata, da se nam pri dobri hrani lahko pridruži večje število prijateljev. V hiši res uživamo. Je prostorna z veliko dnevne svetlobe. Ima dva izhoda na vrt, na teraso na severnem delu in na pokrito teraso na južnem delu. Veliko je lesenih delov, kar daje toplino domu. Parket imamo tudi v kuhinji, tudi nekatere stene smo pustili v lesu, hiša je namreč t. i. “hitra hiša”, narejena iz lesene konstrukcije.«

Poleg velike kuhinje in dnevne sobe za druženje pa imajo vsi člani družine tudi kotičke, ki so namenjeni le njim. Eden takih je svetla mansarda, ki jo lastnika uporabljata kot delovni prostor, kadar kateri od njiju dela od doma. *