Skrb za zdravje možganov ter pomen možganov in možganoslovja v društvu Sinapsa vidijo kot izjemno pomembne gradnike družbenega razvoja. Po besedah sokoordinatorice Sinapsinega programa krepitve in varovanja zdravja Zdrav duh v zdravi glavi Lane Blinc je skrb za zdravje možganov v veliki meri odvisna od zgodnjega usvajanja zdravih navad.
V okviru programa so zato konec lanskega leta zagnali nov projekt Možgančki, ki je namenjen otrokom. V sklopu projekta so za slovenske otroke prevedli in prilagodili nekatere že obstoječe vire, kot je risanka My Brain Robbie in publikacijo ameriškega združenja za nevroznanost Brain facts, ki povzema nekatera temeljna spoznanja o zgradbi in delovanju človeških možganov.
Dovolj spanja, ustrezna prehrana, učenje, telesna aktivnost in sprostitev
Dobre navade za zdravje možganov, kot so dovolj spanja, ustrezna prehrana, učenje, telesna aktivnost in sprostitev v prostem času, so učencem in njihovim staršem že približali z izvedbo izobraževalno-ustvarjalnih delavnic, za nekoliko starejše pa so v prid spodbujanja učenja o zgradbi, delovanju in raziskovanju možganov zasnovali tudi družabno igro Živciranje. »Igra vključuje polja, ki preverjajo igralčevo znanje o možganih, in polja, ki na različne načine omogočajo razgibavanje možganov,« je dejala Blinc.
Na današnji slovesnosti je navzoče pozdravil tudi predsednik Sinapse Boris Rogelj. Po njegovih besedah je nevroznanost v zadnjih letih postregla z izjemnim prebojem na področju raziskovanja živčevja ter razvoja novih diagnostičnih postopkov in zdravljenja. »Tak primer so na primer zdravila za redke bolezni, kot je spinalna mišična atrofija ali nedavne novosti v upočasnjevanju Alzheimerjeve demence. Ti preboji so dragocen izkaz napredka v nevroznanosti, obenem pa ne moremo mimo spoznanja o kopičenju znanstvenih izsledkov o tem, kako lahko z življenjskimi izbirami in vztrajanjem pri dobrih navadah okrepimo zdravje in odpravljamo velik del dejavnikov, ki na dolgi rok vodijo v bolezni možganov,« je povedal.
Obeležitev slovenskega dneva možganov je po njegovih besedah povezana tudi s predstavitvijo najbolj aktualnih tem v nevroznanosti. Na predavanjih različni raziskovalci predstavijo izsledke najbolj vznemirljivih dosežkov nevroznanosti v zadnjem obdobju. »V zadnjih letih ugotavljamo, da vse več dosežkov na tem področju prihaja prav iz naše države,« je poudaril.
Danes bodo tako različni slovenski strokovnjaki med drugim predavali o metabolnem sodelovanju nevronov, stimulaciji živca vagusa pri Parkinsonovi bolezni ter spalni apnei in cirkadianih ritmih. Dotaknili se bodo tudi zdravljenja depresije z novimi protokoli možganske stimulacije in predstavili raziskavo o novem odkritem mehanizmu, ki je odgovoren za razvoj frontotemporalne demence in amiotrofične lateralne skleroze.
Današnje obeležitve se je udeležila tudi predstavnica ministrstva za visoko šolstvo znanost in inovacije Eva Batista, ki je poudarila pomen komuniciranja znanosti, še posebej v času, ko je tako na nacionalni kot mednarodni ravni velik fokus usmerjen na področje duševnega zdravja in skrbi zanj.
Slovenski dan možganov smo na pobudo Sinapse prvič praznovali leta 2016, od takrat pa ga zaznamujemo vsako tretjo sredo v marcu, ko sicer poteka mednarodna akcija Teden možganov. Kot navajajo pri Sinapsi, predstavlja vsakoletni simbolni izraz države, da si možgani zaslužijo več naše pozornosti.
